Trump sprožil novo fronto, narkokartelom je napovedal vojno

V senci diplomatskih naporov ameriškega predsednika Donalda Trumpa za posredovanje v vojni v Ukrajini ter trgovinskih sporov z večino svetovnih držav je skoraj neopaženo prišla novica, da je ameriški predsednik prvič v svojem predsedniškem mandatu formalno napovedal vojno – in to ne državi, temveč narkokartelom v Latinski Ameriki, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Po poročanju ameriških medijev je podpisal tajni odlok, s katerim je Pentagonu naročil pripravo vojaških možnosti za spopad s karteli, vključno z uporabo dronov, mornarice in celo raketnih napadov.

Čeprav odlok ne omenja nobene države, naj bi bila Mehika izrecno izvzeta, kljub temu, da tam deluje razvpiti kartel Sinaloa. Pravni okvir za takšne vojaške ukrepe naj bi administracija vzpostavila z označitvijo osmih kriminalnih združb kot terorističnih organizacij - šest iz Mehike, ena iz Venezuele in ena iz Salvadorja – kar vojski omogoča operacije zunaj ZDA.

Trumpova odločitev, ki je ameriški predsednik sicer še ni uradno potrdil, že sproža številna vprašanja o zakonitosti in geopolitičnih posledicah. Medtem ko ameriške sile že od časa administracije Joeja Bidna izvajajo nadzor z droni nad mehiškimi laboratoriji za fentanil, bi se zdaj lahko njihove aktivnosti razširile na druge države, vključno s kibernetskimi napadi in zamrznitvijo premoženja kartelov, poroča Hina.

Latinskoameriške države ostre

Latinskoameriške države so odgovorile z mešanico previdnosti in odkritega nasprotovanja. Mehika je po poročilih o odloku 12. avgusta ZDA izročila 26 članov kartela pod pogojem, da ne bodo obsojeni na smrt. Predsednica Claudia Sheinbaum je ob tem poudarila, da državi sicer lahko sodelujeta, a vsaka na svojem ozemlju. "Predsednik Trump, naše ozemlje in suverenost sta nedotakljiva."

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je izrazil pripravljenost na boj proti kartelom, a izključno ob spoštovanju nacionalne suverenosti in brez ameriške vojske.

Podobna stališča so zavzele tudi Brazilija, Venezuela in druge države v regiji. V Venezueli so ob tem ostro zanikali obstoj organiziranih kriminalnih skupin v državi, ameriške obtožbe pa označili za propagando, katere namen je upravičiti intervencijo z namenom spremembe oblasti.

Jorge Restrepo, direktor Centra za analizo konfliktov v Kolumbiji, ocenjuje, da takšna strategija povečuje tveganje za krepitev avtokratskih režimov v državah, kot sta Venezuela in Nikaragva, obenem pa ne more doseči trajnega uspeha.

Uredba pravno sporna

Ameriški strokovnjaki ob tem opozarjajo na pravno spornost in potencialno neučinkovitost strategije, navaja Hina. Brian Finucane, nekdanji pravni svetovalec State Departmenta, poudarja, da označitev kartelov kot terorističnih organizacij še ne zadostuje za uporabo sile - zanjo bi bilo treba pridobiti odobritev kongresa ali se sklicevati na pravico do samoobrambe.

Vanda Felbab-Brown z Brookings Institute opozarja, da bi vojaški napadi lahko privedli do razdrobitve večjih kartelov v manjše in bolj nasilne skupine, kar bi regijo še dodatno destabiliziralo.

Matteson Ellis, strokovnjak za Latinsko Ameriko, pa Trumpovo uredbo vidi kot logično nadaljevanje njegove kampanje proti čezmejnemu kriminalu, vendar hkrati opozarja, da je cilj popolne eliminacije kartelov morda nerealen, še poroča hrvaška tiskovna agencija.

Večina analitikov meni, da bodo morebitne akcije ciljno usmerjene izključno proti visoko rangiranim članom kartelov, v obliki napadov z droni ali zajetja osumljencev, podobno kot so potekale operacije proti Al-Kaidi.

Čeprav javno še ni potrdil, da je podpisal uredbo, je Trump sporočil, da bo o tem kmalu spregovoril. Ameriški predsednik je sicer večkrat napovedal ostrejši boj proti fentanilu in kartelom, kar je del širše t. i. Agende 47. Po ocenah analitikov karteli največ zaslužijo prav s preprodajo sintetičnih drog, ki so zaradi cenejše proizvodnje že izpodrinile kokain in heroin, še poroča Hina.